Kako izbrati balanser

Vsi vemo, da je treba pnevmatike uravnotežiti ob vsaki menjavi. Poznamo tudi tveganja neuravnoteženih pnevmatik in usodne posledice zanemarjanja tega postopka. Toda če niste navdušenec nad pnevmatikami, verjetno ne veste, na katere lastnosti in parametre morate biti pozorni pri nakupu balanserja.


Statično in dinamično balansiranje
Preden začnemo opisovati različne parametre, razložimo dva osnovna načina balansiranja pnevmatik. Prvi način je statično uravnoteženje, ki je namenjeno kolesom, ki se uravnotežijo z namestitvijo uteži samo na eno stran kolesa. Uporablja se predvsem pri pnevmatikah za motorna kolesa. Neuravnoteženost se izmeri s statičnim balansirnim strojem, kjer je pnevmatika postavljena na navpično os na nerotirajočem se vretenu. Danes se ta metoda zelo redko uporablja, saj jo je nadomestila učinkovitejša metoda dinamičnega uravnoteženja koles.
Pri dinamičnem uravnoteženju se mora kolo vrteti, uteži pa se namestijo po vsej širini diska. S to tehniko je mogoče doseči veliko natančnejše ravnotežje, saj se merijo in popravljajo tako dinamične kot statične sile.

Motorna kolesa, avtomobili ali tovornjaki
Pri izbiri pravega balanserja je treba upoštevati tudi vrsto vozila, katerega kolesa boste balansirali. Pri tej odločitvi upoštevamo parametre, kot so največji premer kolesa, največja masa kolesa, premeri vpenjalnih stožcev in programi za uravnoteženje. Pri kolesih tovornjakov bo odločilen parameter tudi prisotnost dvižne naprave.



Samodejne, polavtomatske ali ročne
Osnovna razlika v udobju in seveda ceni je delitev na ročne, polavtomatske ali samodejne tehtnice. Pri ročnih tehtnicah je treba vse mere (oddaljenost kolesa od tehtnice, premer in širina diska) izmeriti in vnesti ročno. Pri polavtomatski tehtnici se del teh podatkov odčita samodejno (najpogosteje oddaljenost kolesa od tehtnice in premer) s pomočjo izvlečne roke, ki jo upravljavec pritrdi na referenčne točke. Pri popolnoma samodejnem stroju se vsi podatki preberejo z raztegljivimi rokami ali sonarjem.
Dodatna poenostavitev je sistem S-Drive, ki zagotavlja, da se kolo samodejno zavrti v položaj postavitve uteži. Zato kolesa ni treba obračati.

Z dvigalom ali brez njega
Tehtnice koles, ki omogočajo vpenjanje koles z večjim premerom (npr. za kolesa tovornjakov), so lahko opremljene tudi z dvigalom za kolesa. Ta naprava, nameščena pravokotno na os vretena tehtnice, dvigne kolo na želeno višino, s čimer operaterju prihrani čas in energijo.





Programi za ALU in pločevinaste diske
Za vse stroje proizvajalec določi število programov za ALU in pločevinaste diske. Toda čemu so ti programi namenjeni? Na splošno lahko rečemo, da programi določajo, kako in kje se po širini diska postavijo izravnalne uteži. Če je na primer prostor med zavornim čeljusti in notranjostjo diska premajhen, lahko prilepitev uteži na notranjo stran povzroči medsebojni stik površin. V tem primeru je treba izbrati program, pri katerem so nalepne uteži nameščene na zunanji strani, dotikalne uteži pa na notranji strani.

Določanje mesta namestitve uteži
Stroj na podlagi kontrolne meritve oceni mesto neuravnoteženosti. Odvisno od tehnične ravni stroja vam bo stroj to točko določil z zvočnim signalom ob zaporednem ročnem vrtenju kolesa, s svetlobnim žarkom na notranji strani kolesa ali s samodejno zaustavitvijo na določeni točki ob koncu meritve. V slednjem primeru se kolo tudi samodejno zaklene v želenem položaju. V prejšnjih primerih je treba kolo zakleniti s pedalom ali gumbom.

V primeru pogostih izpadov ali drugih pomanjkljivosti v omrežnem napajanju priporočamo, da izberete napravo, ki je opremljena z regulacijo napetosti (ali sistemom PowerGuard) za zaščito naprave pred nihanji v omrežnem napajanju.